Stališča prebivalcev o farmacevtskih podjetjih
Ko vpišete v iskalnik Google besedno zvezo "farmacevtska podjetja", že na prvi pogled najdeni rezultati ("Ali lahko farmacevtska podjetja poslujejo etično", "Farmacevtsko podjetje bogatejše od Hrvaške", "Farmacevtska podjetja ne zdravijo revnih" itd.) sugerirajo pogosta nasprotja, ki se nanašajo na farmacevtsko industrijo. Nasprotniki farmacevtske industrije pravijo, da le-ta razmišlja samo o dobičku in več vlaga v marketing, kot v raziskovanje in razvoj. Nasprotno, zagovorniki farmacevtskih podjetij poudarjajo, da je zahvaljujoč farmacevtski industriji odkrito na tisoče novih zdravil, brez katerih si sodobne medicine ne moremo predstavljati. Nasprotja do farmacevtskih podjetjih se odražajo tudi v stališčih prebivalcev na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji.
1)
V Sloveniji se opazi bolj kritičen pogled na farmacevtska podjetja v primerjavi s pogledi na Hrvaškem in v Srbiji, ki sta zelo podobni, ko gre za vprašanje o zaupanju v farmacevtska podjetja, zdravnike in pa tudi zdravil.
Približno polovica prebivalcev Hrvaške in Slovenije ter okoli 60% prebivalcev Srbije meni, da farmacevtska podjetja delujejo samo v svojo korist.
Približno 50% prebivalcev Hrvaške in Srbije verjame, da večina farmacevtskih podjetij spoštuje stroge etnične in zakonske predpise, medtem ko je enakega prepričanja le 30% slovenskega prebivalstva.
V vseh treh državah približno ¾ prebivalcev meni, da je nemoralno, da se farmacevtska podjetja bogatijo na račun bolnikov, 55% jih meni, da so farmacevtska podjetja vodena s ciljem doseganja dobička in da so zmožna ogroziti milijone ljudi. Na podlagi tega stališča 15% meni (v enaki meri v vseh treh državah), da bi bil svet boljši, če farmacevtskih podjetij ne bi bilo.
Vendarle, 60% Hrvatov in Srbov meni, da so farmacevtska podjetja na svetu naredila več dobrega kot slabega, medtem ko se s tem strinja 40% Slovencev.
Na Hrvaškem večje zaupanje do farmacevtskih podjetij izražajo Slavonci, prebivalci manjših naselij, starejša generacija, upokojenci, gospodinje in nekvalificirani delavci. Najbolj kritični so Dalmatinci, Istrani, Primorci, prebivalci večjih mest, zasebni podjetniki in uradniki.
Čeprav Hrvati in Srbi v večji meri verjamejo (vsak 4. Hrvat, vsak 3. Srb in vsak 12. Slovenec), da so zdravila tujih podjetij kakovostnejša, je v primerjavi s Slovenijo generalno zaupanje v domača farmacevtska podjetja večje na Hrvaškem in v Srbiji (vsak 2. Hrvat in Srb in pa vsak tretji Slovenec trdijo, da bolj verjamejo domačim farmacevtskim podjetjem).
2)
Mladi od 15-19 let na Hrvaškem in tudi v Sloveniji, se v primerjavi s starejšimi bolj nagibajo k prepričanju, da so zdravila tujih podjetij kakovostnejša. Istočasno, na Hrvaškem in v Srbiji mladi (15-19 let) in starejši od 60 let bolj verjamejo domačim farmacevtskim podjetjem v primerjavi s srednjo generacijo, medtem ko v Sloveniji te razlike ni opaziti.
Okoli 50% Hrvatov in Srbov meni, da farmacevtska podjetja izvajajo pritisk na zdravnike, da predpisujejo več zdravil kot je v resnici potrebno, enako meni 60% Slovenskega prebivalstva.
Hrvaški prebivalci, ki so starejši od 65 let bolj verjamejo v neodvisnost zdravnikov, kot v pritisk farmacevtskih podjetij, v Srbijo v enako verjamejo najmlajši (15-19 let) in najstarejši (60+).
Na Hrvaškem so zdravniki visoko ocenjeni na lestvici zaupanja. Hrvati bolj verjamejo zdravnikom (66%), kot Srbi (61%) in Slovenci (50%). Na Hrvaškem zdravnikom najbolj zaupajo starejši od 65 let, upokojenci in gospodinje, Slavonci in Ličani.
Vsak drugi Hrvat in Srb ter vsak tretji Slovenec mislijo, da je večina zdravil strupenih, zato se jim je potrebno izogibati. Kljub temu, glede na podatke Halmeda (Agencija za zdravila in medicinske proizvode) so Hrvati za zdravila v letu 2009 porabili 615.987.098 eur oziroma okoli pol milijarde kun več, v primerjavi z letom 2008.
3)
Anketiranci na Hrvaškem ocenjujejo, da mesečno za zdravila potrošijo 10,4 eur, v Srbiji 9,9 eur ter v Sloveniji 18,4 eur. Te vsote se nanašajo na skupno povprečno porabo denarja za vsa zdravila. Medtem ko, v povprečju anketiranci ocenjujejo, da za vsa zdravila, ki jih kupijo brez recepta porabijo na Hrvaškem 6,7 eur (ali 64% skupne porabe zdravil), v Srbiji 7,5 eur (76%) in v Sloveniji 14,1 eur (77%).
Z drugimi besedami, če gledamo razmerje kupne moči v omenjenih državah (glede na GfK Indeks kupne moči, je Hrvaška na 48% slovenskega povprečja in Srbija 30%) na Hrvaškem, predvsem pa v Srbiji, za zdravila potrošijo večji del skupnega budgeta v gospodinjstvu kot v Sloveniji.
Na Hrvaškem osebe starejše od 65 let potrošijo za zdravila skoraj trikrat več v primerjavi z osebami v starosti od 15 in 44 let. Poleg upokojencev so največji potrošniki zdravil tudi gospodinje, nekvalificirani delavci in uradniki ter osebe z podpovprečnim osebnim dohodkom (160 – 467 eur). V Sloveniji je slika drugačna, potrošnja zdravil je večja pri osebah, ki imajo nadpovprečne osebne dohodke. Za zdravila več trošijo v Pomurski, Posavski, Goriški in Obalno-kraški regiji.
Zanimivo je, da se v Dalmaciji (katera slovi kot "bolj zdrava kot npr. Slavonija") potroši za zdravila več kot v drugih regijah. Enako velja za štiri največja mesta na Hrvaškem (Zagreb, Rijeka, Osijek, Split), kjer se potroši več, kot v naseljih z 2.000 – 100.000 prebivalcev.
Za zdravila v Srbiji več potrošijo v Beogradu in Vojvodini, upokojenci in gospodinje, pa tudi srednji management in lastniki malih podjetij.
Download
Sporočilo za medije celoten članek s slikami in tabelami